ti ontični hakeljci

sovražim...

....da me tako grdo ignorira fantovo bivše dekle. vedno me je motilo, ker - hej! -, nekam nenavadno je, da me niti ne zazna. razumljivo bi bilo, ako bi ta ignoranca vzniknila sedaj, a kaj ko sem je bila deležna že prej, v času, ne tako daljnem, ko sta bila par. jojmene, niti po-gleda me ne, ko jo srečam in ji pomaham v pozdrav, se odzove le zrak, ko se zvrtinči okoli mojih prstov, nič, popolnoma nič, prasica! res ne vem, kaj mi zameri. danes sedimo v baru, veliko nas je bilo, sedela sem ji nasproti, iz sebe iztisnila najprijaznejši "živjo maja", kar jih zanjo premorem, pa nič, prasica se obrne stran, nato pa se presedem, bolje, da ne vidim njenih povešenih oči....brrr, prasica.

....mrzle sobe.

....se, ko sem ljubosumna. in ne, dragi bralec, ta očitek ni zvezan s prvo vijugo tega sestavka - nisem ljubosumna na bivše dekle svojega fanta.
zadnje čase me to občutje kar pogosto pošastno grabi, čeprav bi lahko prisegla, da s tem razdiralnim elementom nikoli nisem imela veliko opravka, če že, je bilo igrivo ljubosumje, takšno, zaradi katerega lahko povesiš nos, da te partner po njem pogladi in v ta dotik položi vso naklonjenost, nosek se dvigne in pod sabo razgrne nasmešek, vse je mimo. no, sedaj pa je drugače. in toliko talk-show fraz poznam, da vem, kako primerno je reči, da je problem v meni, da mi nekaj diaboličnega najeda samozavest, pa ne bi točno vedela kaj...morda se, dragi bralec, ob kaki pozni nočni uri zopet oglasim pa bova skupaj razrešila težavo...

....morda ne bi smela popiti skodelice kakava. zaspati ne morem....